V zadnjem letu je uporaba umetne inteligence (UI) na področju duševnega zdravja strmo narasla. Vedno več ljudi se obrača na orodja, kot je ChatGPT, ko iščejo odgovore na svoja čustvena vprašanja, iščejo tolažbo ali zgolj želijo “z nekom” govoriti. A ali lahko orodje, ki temelji na algoritmih in podatkih, resnično zamenja človeka – psihoterapevta iz mesa in krvi?
Zakaj ljudje pišejo ChatGPT-ju, ko so v stiski?
Veliko ljudi doživlja vsakodnevni stres, anksioznost in občutek osamljenosti. Zmožnost, da lahko anonimno in kadarkoli zastavijo vprašanje ali se izpovedo klepetalniku, kot je ChatGPT, se zdi vabljiva alternativa klasični psihoterapiji.
Spletno iskanje se pogosto začne z besedami:
• “Zakaj se počutim tako?”
• “Kako premagati anksioznost?”
• “Ali sem depresiven?”
Namesto da bi se obrnili na psihoterapevta ali svetovalca, marsikdo najde olajšanje pri tipkanju v vmesnik umetne inteligence. Vendar – ali to zadošča?
Kaj ChatGPT zmore – in česa ne?
Kot psihoterapevt in nekdo, ki v svoji praksi redno srečujem ljudi v stiskah, vidim dve plati te tehnologije.
ChatGPT zmore:
• ponuditi hitro in nevtralno povratno informacijo,
• pomagati z osnovnimi strategijami samopomoči,
• spomniti uporabnika na pomembnost skrbi zase,
• zagotoviti občutek, da je vedno “na voljo”.
Vendar ne zmore:
• čutiti vašega stanja – čustveno, energetsko, neverbalno,
• ustvariti terapevtskega odnosa, ki temelji na varnosti in zaupanju,
• nuditi kontinuiran proces z uvidom v vaše vzorce vedenja in čustvovanja,
• prepoznati nevarnosti, kot je samomorilna ogroženost ali zloraba.
Čeprav ChatGPT morda zveni toplo in sočutno, njegovi odgovori temeljijo na statističnih vzorcih in podatkih iz spleta – ne na resnični empatiji, izkušnji in človeški prisotnosti.
ChatGPT in “čustvovanje”
Zanimiva študija iz leta 2024 je pokazala, da se odgovori ChatGPT-ja spreminjajo, ko je izpostavljen travmatičnim ali čustveno nabitim vsebinam. Algoritem postane »bolj pesimističen«, kar kaže na nekakšen »simuliran stres« – seveda ne gre za čustva v klasičnem pomenu, temveč za imitacijo vzorcev človeškega odzivanja.
To sicer morda deluje realistično, a hkrati prinaša nevarnost: če AI deluje preveč »človeško«, pozabimo, da nima človeškega razumevanja, odgovornosti ali kliničnega znanja. Tudi empatija, ki jo zaznamo, ni resnična – je zgolj dobro izračunana iluzija.
Klepet z umetno inteligenco lahko pomaga, a prave spremembe se začnejo tam, kjer smo videni in slišani – kot ljudje.
Lahko ChatGPT pomaga? Da – a z zadržki.
Kot orodje za podporo lahko ChatGPT:
• opomni uporabnika na pomen dihanja, spanja, gibanja,
• predlaga kognitivne strategije (npr. izzivanje negativnih misli),
• ponudi vaje, ki izhajajo iz različnih pristopov.
Ampak pomembno je, da razumemo – to so informacije, ne terapija. Kot psihoterapevt vsak dan znova vidim, da je bistvo psihoterapije odnos. In prav terapevtski odnos – varen, človeški, iskren – je tisto, česar umetna inteligenca ne more poustvariti.
Če tudi vi iščete pomoč…
Če se soočate z anksioznostjo, depresijo, težavami v odnosih ali izgorelostjo – vas vabim, da mi pišete. Včasih že pogovor sam po sebi prinese olajšanje, pogosto pa skupaj najdemo konkretne poti do spremembe. Ni vam treba biti sam_a, niti ni treba, da vas na poti spremlja zgolj zaslon.
Online klepetalniki so lahko most. A pot okrevanja – tista resnična, poglobljena in trajna – se večinoma zgodi v prostoru, kjer vas nekdo resnično sliši.
