Srce začne močno razbijati. Dihanje postane težko, pojavi se vrtoglavica ali občutek, da izgubljate nadzor. Morda pomislite, da boste omedleli, umrli ali da se z vami dogaja nekaj nevarnega.
Takšna izkušnja je lahko panični napad. Občutki so resnični in lahko zelo intenzivni, tudi kadar okoli vas ni očitne nevarnosti. Vendar vseh podobnih simptomov ne smemo samodejno pripisati paniki.
Kaj je panični napad?
Panični napad je nenaden val intenzivnega strahu ali nelagodja, ki ga spremljajo telesni in miselni simptomi. Lahko se pojavi v stresni situaciji, lahko pa tudi med počitkom ali spanjem, brez jasnega sprožilca.
Posamezen panični napad še ne pomeni, da imate panično motnjo. Panični napadi se lahko pojavijo ob različnih težavah, zato je pomembno razumeti njihov potek in okoliščine.
Kako se lahko kaže?
Med paničnim napadom se lahko pojavijo:
– močno ali pospešeno bitje srca;
– potenje, tresenje, vročinski oblivi ali mrzlica;
– občutek pomanjkanja zraka ali dušenja;
– bolečina oziroma neprijeten občutek v prsih;
– slabost, vrtoglavica ali občutek, da boste omedleli;
– mravljinčenje ali odrevenelost;
– močan strah pred smrtjo ali izgubo nadzora.
Ni nujno, da se pojavijo vsi simptomi. Napad se navadno začne hitro, njegovo trajanje pa se razlikuje. Tudi po umiritvi najmočnejših občutkov lahko nekaj časa ostaneta napetost in strah pred ponovitvijo.
Seznam simptomov ni dovolj za samodiagnozo. Če se vam to dogaja prvič ali so simptomi drugačni kot običajno, se posvetujte z zdravnikom.
Kako se panika razlikuje od dolgotrajne tesnobe?
Pri dolgotrajni tesnobi lahko več časa prevladujejo skrb, napetost in pričakovanje, da se bo zgodilo nekaj slabega. Panični napad pa je izrazitejši, nenaden porast strahu s telesnimi simptomi. Izkušnji se lahko prepletata. Ni treba, da sami določite pravo oznako, preden poiščete pomoč.
Zakaj se strah lahko stopnjuje?
Pri paniki se lahko oblikuje krog med telesnim občutkom in njegovo razlago.
Opazite hitrejše bitje srca. Pomislite, da pomeni nevarnost. Strah se poveča, telo se še bolj odzove, novi občutki pa se zdijo kot potrditev, da je nekaj narobe.
To ne pomeni, da si simptome izmišljate. Pomeni, da lahko strah pred telesnimi občutki dodatno okrepi stisko. Razumevanje tega kroga je pomemben del obravnave.
Obvladovanje anksioznosti zahteva sprejemanje, da so skrbi del naravnega človeškega miselnega procesa.
Kaj lahko naredite med paničnim napadom?
1. Poskrbite za varen položaj. Če ste v varnem okolju, poskusite ostati tam in se udobno namestiti. Ni vam treba takoj pobegniti ali za vsako ceno ustaviti vseh občutkov. Lahko si rečete: “To je močan val strahu. Poznam ta občutek in lahko počakam, da se začne umirjati.” Tak opomnik uporabljajte pri znanih napadih, ne kot razlog za zanemarjanje novih simptomov.
2. Dihajte nežno, brez siljenja: Poskusite dihati enakomerno in v tempu, ki vam je udoben. Ni treba loviti zraka z velikimi, hitrimi vdihi ali doseči določenega števila sekund. Če vam pomaga, nežno vdihnite skozi nos in izdihnite skozi usta. Osredotočanje na dihanje je možnost, ne preizkus, ki ga morate uspešno opraviti.
3. Zmanjšanje iskanja zagotovil: Iskanje zagotovil, kot je nenehno preverjanje informacij ali iskanje pomiritev pri drugih, lahko samo povečuje anksioznost. Poskusite se namesto tega osredotočiti na sprejemanje negotovosti.
Psihoterapija lahko pomaga
Soočanje z anksiznostjo ali tesnobo je dolgotrajen proces, ki zahteva potrpežljivost in vztrajnost. Razumevanje lastnih skrbi, razvijanje tolerance na negotovost, prepoznavanje in spreminjanje prepričanj ter uporaba učinkovitih tehnik za zmanjšanje skrbi vam lahko pomagajo najti notranji mir. Vsekakor pa lahko vedno pomoč poiščete tudi pri psihoterapevtu, ki je posebno izobražen prav na tem področju.
Če vas panični napadi ali tesnoba omejujejo, se lahko obrnete name za uvodno srečanje. Pogovoriva se o tem, kaj doživljate, kako to vpliva na vaše življenje in kakšna pomoč bi bila za vas ustrezna. Po potrebi je smiselna tudi zdravniška ali druga specialistična obravnava.
Članek je informativen in ne nadomešča individualne zdravstvene ocene.
