Kaj je psihoterapija?

Kaj je psihoterapija in kako se razlikuje od svetovanja?

Ko razmišljate o psihoterapiji, ni nujno, da že veste, kaj točno potrebujete. Morda vas nekaj izrazito boli. Morda navzven dobro funkcionirate, vendar vas odnosi, skrbi ali lastna pričakovanja vedno znova izčrpajo. Lahko tudi preprosto opažate, da se določene stvari ponavljajo in da jih sami težko premaknete.

Psihoterapija je strokovna obravnava, pri kateri raziskujemo vaše doživljanje in iščemo možnosti za spremembo. Namenjena je tudi zdravljenju duševnih motenj, vendar diagnoza ni pogoj, da poiščete pomoč. Prostor je tudi za izgube, odnosne težave, notranje konflikte in vprašanja, za katera še nimate pravega imena.

Kaj pravzaprav počnemo v psihoterapiji?

V terapijo prinesete svoje življenje. Pogovor, ki vas je prizadel. Odločitev, ki jo odlagate. Skrb, ki vam ne da spati. Ali občutek, ki ga težko razložite, čeprav ga dobro poznate.

Skupaj poskušava razumeti, kaj se dogaja. Kaj določeno situacijo naredi tako težko? Kako se nanjo odzovete? Kaj vam vaš odziv pomaga ohraniti in kakšno ceno ima?

Včasih se pokaže, da vas način ravnanja, ki vam je nekoč pomagal, danes omejuje. Drugič je težava predvsem v sedanjih okoliščinah: preveliki obremenitvi, odnosu, v katerem vaše meje niso spoštovane, ali odločitvi, pri kateri nobena možnost ni preprosta. Ni treba za vsako težavo najti razlage v otroštvu.

Razumevanje je pomembno, vendar želim, da ima najino delo tudi praktičen pomen. Da lahko drugače odgovorite, jasneje izrazite potrebo, prepoznate svojo mejo ali sprejmete odločitev, ki ste jo prej težko.

Kaj je counselling oziroma svetovanje?

Angleški izraz counselling uporabljamo za strokovno svetovalno delo. Pogosto je osredotočeno na določeno vprašanje ali življenjsko situacijo: razhod, žalovanje, spremembo zaposlitve, zahteven odnos ali odločitev, pri kateri ste obstali.

Beseda “svetovanje” lahko zveni, kot da boste prišli po navodila. Kot da bo nekdo poslušal vašo zgodbo in povedal, kaj morate narediti. Vendar strokovno svetovanje običajno vključuje raziskovanje, razjasnjevanje in sodelovanje. Svetovalec vam pomaga bolje videti položaj, prepoznati možnosti in oblikovati korake, o katerih odločate sami.

Izrazi counselling, psihološko svetovanje in psihosocialno svetovanje se v različnih okoljih uporabljajo nekoliko drugače. Zato je poleg imena storitve smiselno vprašati tudi, kdo jo izvaja, kakšno usposobljenost ima in kako bo delo potekalo.

V čem se svetovanje razlikuje od psihoterapije?

Razliko pogosto lažje razumemo skozi vprašanje, s katerim prihajate, kot skozi samo ime storitve.

Morda potrebujete pomoč pri pripravi na težek pogovor s partnerjem. Želite razjasniti, kaj potrebujete, kaj boste povedali in katere možnosti imate. Takšno delo je lahko dobro izhodišče za svetovanje.

Če pa opažate, da v različnih odnosih vedno težko izrazite nestrinjanje, dolgo molčite in nato nenadoma prekinete stik, je lahko smiselno raziskati širši vzorec. Kaj se zgodi, ko želite reči »ne«? Česa vas je takrat strah? Kako lahko ostanete v odnosu, ne da bi morali pri tem opustiti sebe?

Psihoterapija pogosto omogoča takšno širše delo, svetovanje pa je pogosto bolj osredotočeno na določeno vprašanje. Vendar meja ni vedno ostra. Tudi svetovanje je lahko poglobljeno, psihoterapija pa krajša in zelo konkretna. Trajanje samo po sebi ne pove, za katero obliko pomoči gre.

Svetovanje zato ni samodejno površinsko, psihoterapija pa ne postane kakovostna samo zato, ker traja dolgo. Pomembno je, da obravnava ustreza vašim potrebam in da ima izvajalec zanjo ustrezno znanje.

Ali se v psihoterapiji vedno pogovarjamo o preteklosti?

Preteklost raziskujemo, kadar nam pomaga razumeti sedanjost.

Pomembne izkušnje lahko vplivajo na to, kaj pričakujete od drugih, kako ravnate ob konfliktu ali koliko prostora si dovolite zavzeti. Včasih te povezave dobro poznate. Včasih jih opazite šele ob konkretnem dogodku.

Vendar ni treba vsakega pogovora pripeljati do otroštva. Zanima me tudi, kaj se dogaja danes: kakšne odnose imate, kaj vas obremenjuje, katere možnosti so vam dejansko na voljo in kaj potrebujete, da bi lahko ravnali drugače. Ne potrebujete popolne razlage svojega življenja, preden lahko naredite spremembo. 

Kako delam?

Pri svojem delu izhajam predvsem iz transakcijske analize in relacijskega pristopa. To pomeni, da me zanimajo načini, kako razumete sebe in druge, kako vstopate v odnose ter kaj se v teh odnosih ponavlja.

Skupaj lahko pogledava, zakaj hitro prevzamete odgovornost za druge, težko prosite za pomoč ali ostajate v odnosu, v katerem že dolgo niste zadovoljni. Pri tem ne predpostavljam, da vnaprej poznam odgovor.

Pomembno mi je razumeti, kaj določen način ravnanja pomeni za vas. Ob tem lahko tudi neposredno vprašam, ali vas to, kar trenutno počnete, približuje življenju, ki si ga želite. Sprejetost in zahtevna vprašanja lahko obstajajo skupaj.

Zakaj je pomemben odnos s terapevtom?

O nekaterih stvareh je težko govoriti tudi takrat, ko ste se že odločili za terapijo. Morda vas skrbi, kako boste izpadli. Morda ste vajeni stvari povedati tako, da drugega ne obremenite. Ali pa želite najprej preveriti, ali vas bo človek nasproti sploh razumel.

Zaupanje se lahko gradi postopoma. Pomembno je, da lahko poveste tudi, kadar vam moje vprašanje ne ustreza, se z mano ne strinjate ali imate občutek, da se ne premikava.

Terapevtski odnos potrebuje jasne meje, spoštovanje in dogovor o delu. Vključuje tudi prostor za povratno informacijo.

Kako poteka začetek?

Prva srečanja so namenjena spoznavanju in razjasnjevanju. Pogovoriva se o tem, kaj vas je pripeljalo, kako težave vplivajo na vaše življenje in kaj bi želeli spremeniti.

Ni treba, da svojo zgodbo poveste lepo, po vrsti ali brez premorov. Prav tako ni pričakovanja, da boste takoj razkrili vse.

Dogovoriva se o ciljih, načinu dela, pogostosti srečanj, zaupnosti in njenih omejitvah ter drugih pogojih sodelovanja. Tudi vi preverjate, ali vam moj način dela ustreza.

Trajanje je odvisno od vaših potreb in ciljev. Med procesom se vračava k vprašanju, ali vam najino delo pomaga in kaj je treba prilagoditi.

Kako veste, da terapija pomaga?

Napredek ni vedno velik preobrat. Lahko se pokaže v tem, da prej opazite svojo napetost, jasneje poveste, kaj želite, ali se po konfliktu lažje vrnete v pogovor.

Včasih je sprememba tudi odločitev, da ne boste več vztrajali v nečem, kar vas izčrpava.

Pomembno je, da se o učinku terapije pogovarjava. Če dlje časa ne opažate koristi, je smiselno preveriti cilje, način dela in primernost obravnave. Pomanjkanja napredka ne bi samodejno pripisal temu, da se premalo trudite.

Kako veste, da terapija pomaga?

Pomembno je jasno razlikovanje med zaključenim izobraževalnim programom, pridobljenim nazivom ali certifikacijo in izobraževanjem, ki še poteka.

Strokovnjak naj vam zna razumljivo pojasniti, kako dela, kaj lahko pričakujete in kdaj bi bila potrebna drugačna pomoč. Ob tem bodite pozorni tudi na to, ali se počutite spoštovano in ali lahko postavljate vprašanja.

Kaj pa psiholog in psihiater?

Psiholog, psihoterapevt in psihiater niso enaki nazivi.

Psiholog je strokovnjak s področja psihologije. Njegovo delo je odvisno od področja in dodatne usposobljenosti; lahko vključuje psihološko ocenjevanje, svetovanje in druge oblike obravnave. Psihoterapevtsko delo zahteva ustrezno dodatno usposobljenost.

Psihiater je zdravnik specialist, ki ocenjuje in zdravi duševne motnje ter lahko predpisuje zdravila. Zdravljenje z zdravili in psihoterapija se lahko dopolnjujeta.

Pri izbiri pomoči je zato pomembno razumeti konkretne kompetence izvajalca, ne samo njegovega naziva.

Kaj, če še ne veste, kakšno pomoč potrebujete?

To lahko razjasnimo na začetnem pogovoru. Dovolj je, da poveste, kaj opažate in kaj vas je spodbudilo k iskanju pomoči.

Ob novih, izrazitih ali hitro slabšajočih se simptomih je lahko potrebna tudi zdravniška oziroma psihiatrična ocena. Psihoterapija ne nadomešča nujne medicinske pomoči.

Če želite bolje razumeti svoje doživljanje, odnose ali ponavljajoče se težave, lahko preberete več o individualni psihoterapiji ali se dogovorite za uvodno srečanje.

Ni vam treba najprej ugotoviti, kaj vse je z vami »narobe«. Začneva lahko pri tem, kar vam je trenutno težko.