
Chemsex (kemseks): ko seks, droge in bližina postanejo zapletena zgodba
Na Grindru se tu in tam pojavi kratica PnP ali HnH. Če je ne poznate, nič hudega. Ni del obveznega izobraževanja za geje, čeprav bi si človek glede na nekatere profile mislil, da brez nje težko opraviš sprejemni izpit.
PnP pomeni party and play, HnH pa pomeni high and horny. V nekoliko manj skrivnostnem jeziku govorimo o chemsexu oziroma kemseksu, torej o namerni uporabi psihoaktivnih substanc pred spolnimi odnosi ali med njimi, da bi okrepili, podaljšali ali kako drugače spremenili spolno izkušnjo.
Z izrazom najpogosteje povezujemo metamfetamin, mefedron ter GHB oziroma GBL, čeprav se v praksi pojavljajo tudi druge substance. Chemsex je posebej prepoznaven v delu gejevske in biseksualne skupnosti, kar pa seveda ne pomeni, da ga prakticirajo vsi geji ali da je uporaba drog med spolnostjo omejena nanje.
Ko govorimo o chemsexu, se pogovor pogosto zelo hitro spremeni v seznam tveganj. HIV, druge spolno prenosljive okužbe, predoziranje, odvisnost, izguba nadzora. Vse legitimne in pomembne teme. O njih bomo še govorili.
Toda če želimo razumeti, zakaj se nekdo odloči za chemsex, nam naštevanje nevarnosti ne bo povedalo prav veliko.
Večina ljudi namreč ne odpre aplikacije za zmenke z mislijo: “Danes bi si pa res rad nekoliko poslabšal duševno zdravje in povečal verjetnost obiska urgence.”
Ljudje praviloma iščemo nekaj prijetnega. Užitek. Vznemirjenje. Bližino. Občutek, da smo nekomu privlačni. Morda priložnost, da vsaj za nekaj ur odložimo negotovost, ki nas sicer spremlja v vsakdanjem življenju.
In prav tukaj se mi zdi zgodba precej zanimivejša.
Kaj pravzaprav iščemo, ko iščemo seks?
Predstavljajte si človeka, ki ima urejeno življenje. Službo, prijatelje, stanovanje, morda celo partnerja. Navzven mu nič bistvenega ne manjka. Pa vendar se v petek zvečer znajde na aplikaciji, kjer išče nekaj, česar očitno ni našel med vsemi sestanki, opravki in pogovori preteklega tedna.
Morda seks. Morda občutek, da je zaželen. Morda možnost, da je nekaj ur v središču pozornosti. Morda preprosto družbo.
Kaj od tega je resnično? Lahko vse. Lahko nič od naštetega. Ne bi bilo prav posebej terapevtsko, če bi človeku že po treh stavkih razložil, kaj v resnici potrebuje.
Raziskave kažejo, da so razlogi za chemsex precej raznoliki. Nekateri ljudje želijo intenzivnejše spolne občutke, daljše spolne odnose ali večjo sproščenost. Drugim substance pomagajo zmanjšati zadržke, ki jih sicer doživljajo pri spolnosti. Pri nekaterih je pomemben tudi socialni vidik: občutek pripadnosti, povezanosti ali vključenosti v skupnost.
In ja, za nekatere je chemsex predvsem užitek. Ni treba, da za vsako spolno odločitev poiščemo globlji psihološki razlog, po možnosti še nekje v zgodnjem otroštvu.
Vseeno pa bi se rad ustavil pri vprašanju, kaj se zgodi, kadar določene izkušnje postopoma postanejo dostopne skoraj izključno ob uporabi substanc.
Kaj če se človek brez njih vedno težje sprosti? Kaj če spolnost, ki je bila nekoč prijetna, nenadoma deluje dolgočasno? Kaj če za občutek zaželenosti potrebujemo vedno intenzivnejše izkušnje?
In kaj če se želja po seksu začne neopazno prepletati z željo po substanci?
Tu se lahko začne zapletati.
Seks, sram in občutek, da končno nekam pripadamo
Ko govorimo o chemsexu med geji in biseksualnimi moškimi, ne moremo povsem prezreti družbenega konteksta, v katerem odraščamo.
Nekateri smo se morali že precej zgodaj naučiti, katere dele sebe je bolje pokazati in katere nekoliko pospraviti. Komu lahko povemo, kdo nas privlači? Kje se lahko držimo za roke? Ali je varno povedati, kaj si želimo? In koliko sebe bomo morali prilagoditi, da bomo sprejeti?
Takšne izkušnje lahko prispevajo k manjšinskemu stresu, ki ni omejen na neposredno diskriminacijo. Vključuje lahko tudi pričakovanje zavrnitve, prikrivanje identitete in ponotranjena negativna prepričanja o sebi.
Seveda ne želim trditi, da so vsi geji travmatizirani ali da je chemsex nujno posledica odraščanja v heteronormativnem okolju. To bi bilo precej poenostavljeno, pa še nekoliko žaljivo do raznolikosti naših izkušenj.
Toda pri nekaterih ljudeh lahko substance začasno zmanjšajo prav tiste zadržke, ki so se oblikovali skozi leta prilagajanja.
Nenadoma ni več toliko razmišljanja o telesu. O tem, ali smo dovolj privlačni. Ali bomo izpadli smešni. Ali nas bodo zavrnili.
Morda se prvič po dolgem času počutimo zaželene brez občutka, da se moramo za to posebej potruditi.
To je lahko zelo močna izkušnja.
In včasih ni najtežje opustiti same substance, temveč predstavo, da bomo z njo izgubili tudi tisti del sebe, ki si končno upa biti sproščen, seksualen ali povezan z drugimi.
Vprašanje zato ni vedno samo, kaj nam chemsex daje. Včasih je pomembno tudi, česa se bojimo, da brez njega ne bomo mogli doživeti.
Ko seks brez substanc postane nekoliko manj zanimiv
Ena izmed možnih posledic ponavljajočega se chemsexa je, da se spolno vzburjenje vse močneje povezuje z uporabo substanc.
Naši možgani se učijo iz ponavljajočih se izkušenj. Če se določeni občutki, okoliščine in substance vedno znova pojavljajo skupaj, se lahko med njimi oblikujejo močne povezave.
To ne pomeni, da bo vsak človek, ki prakticira chemsex, razvil odvisnost. Lahko pa se zgodi, da spolnost brez substanc postopoma izgubi del privlačnosti.
Seks, ki je bil nekoč prijeten, se zdi premalo intenziven. Spontana intimnost postane manj zanimiva. Včasih se pojavi tudi občutek, da človek za spolnost potrebuje določeno snov, čeprav je prej povsem dobro funkcioniral brez nje.
Zanimivo je, da se lahko ob tem pojavi notranji konflikt.
Po eni strani si človek želi zmanjšati uporabo. Po drugi pa se boji, da bo s tem izgubil spolno zadovoljstvo, družbo ali celo pomemben del svoje identitete.
Tu nam moraliziranje ne pomaga veliko.
Precej koristneje je raziskati, kakšna je bila spolnost pred uporabo substanc, kaj se je vmes spremenilo in kaj si človek želi danes.
Morda je cilj zmanjšanje pogostosti chemsexa. Morda ponovna izkušnja zadovoljujočega seksa brez drog. Morda izboljšanje občutka nadzora nad lastnimi odločitvami.
Ni nujno, da imajo vsi isti cilj.
Če želimo razumeti, zakaj se človek vrača k nečemu, kar mu povzroča težave, moramo najprej razumeti, kaj mu to daje.
In potem pride ponedeljek …
Ponedeljek ima neprijetno lastnost, da pride ne glede na to, kako zanimiv je bil vikend.
Za nekatere po chemsexu ne predstavlja posebne težave. Drugi pa se lahko soočijo z izčrpanostjo, tesnobo, nizkim razpoloženjem, razdražljivostjo ali občutkom praznine.
Posebej po daljši uporabi stimulansov in pomanjkanju spanja so lahko psihične posledice izrazite. Pri nekaterih se pojavijo tudi paranoja, motnje zaznavanja ali druga resna stanja, ki zahtevajo zdravstveno pomoč.
Včasih pa je poleg telesne izčrpanosti prisoten še notranji monolog.
Zakaj sem šel? Zakaj nisem odšel prej? Zakaj sem spet naredil nekaj, za kar sem si obljubil, da ne bom? In zakaj imam že danes občutek, da bom naslednji petek ponovno na istem mestu?
Pri tem bi bil previden, preden bi iz vsakega občutka krivde sklepal na problematično uporabo.
Ljudje smo lahko do svoje spolnosti presenetljivo neusmiljeni. Včasih nas ne muči toliko tisto, kar smo počeli, temveč predstava o tem, kaj naj bi naše vedenje povedalo o nas.
Drugič pa nam neprijetni občutki sporočajo, da se je nekaj resnično spremenilo. Da izgubljamo nadzor. Da prestopamo lastne meje. Da nas vedenje, ki smo ga nekoč doživljali kot prijetno, zdaj vse pogosteje pušča nezadovoljne.
Pomembno je razlikovati med sramom, ki izhaja iz družbenih pričakovanj, ter stisko zaradi dejanskih posledic uporabe.
Oboje si zasluži pozornost. Vendar ne nujno istega terapevtskega odziva.
Kdaj chemsex postane problem?
Chemsex sam po sebi ni psihiatrična diagnoza in ne pomeni avtomatično odvisnosti.
Pri presoji problematične uporabe nas zanima precej več kot samo dejstvo, da nekdo uporablja substance med spolnostjo.
Morda človek opaža, da uporablja pogosteje, kot je nameraval. Da težko preneha, čeprav si to želi. Da se njegovi vikendi podaljšujejo, obveznosti kopičijo, odnosi slabšajo, zdravje pa trpi.
Lahko se pojavi tudi občutek, da je uporaba postala skoraj edini način, kako se povezati z drugimi ali doživeti zadovoljstvo.
Posebej pomembno vprašanje je, koliko izbire človek še doživlja.
Ali se lahko odloči, da tokrat ne bo uporabil ničesar? Ali lahko odide, kadar mu situacija ne ustreza? Ali lahko uživa v spolnosti brez substanc? Se mu zdi, da še vedno sam določa, kdaj, s kom in kako bo imel spolne odnose?
Odgovori niso vedno preprosti.
Problem ni nujno v tem, da je nekaj prijetno. Problem se lahko začne takrat, ko imamo vedno manj svobode, da se odločimo drugače.
In tudi takrat človeka ni treba najprej prepričati, da je izgubil nadzor nad svojim življenjem. Veliko koristneje je skupaj raziskati, kaj sam opaža, kaj ga skrbi in kaj bi želel spremeniti.
Meje, soglasje in vprašanje, ali si lahko premislimo
Eden najpomembnejših vidikov chemsexa je vprašanje soglasja.
Substance lahko vplivajo na presojo, spomin, sposobnost komunikacije in zaznavanje lastnih meja. To pomeni, da se lahko človek znajde v situacijah, v katerih težje izrazi nestrinjanje ali prepozna, da mu nekaj ne ustreza.
Pri tem ne gre samo za vprašanje, ali je nekdo izrekel besedo »ne«.
Soglasje mora biti svobodno, informirano in ga je mogoče kadarkoli umakniti. Oseba, ki je nezavestna ali zaradi omamljenosti ni sposobna sprejeti odločitve, ne more dati veljavnega soglasja.
Dogovor, da pridemo na zabavo, prav tako ni vnaprejšnje soglasje za vse, kar bi se tam utegnilo zgoditi.
To velja tudi za ljudi, ki se dobro poznajo, za redne spolne partnerje in za odnose, kjer so določene spolne prakse že običajne.
Morda se sliši samoumevno. Toda ravno pri stvareh, ki bi morale biti samoumevne, se včasih izkaže, da imajo ljudje precej različne predstave.
Zato se mi zdi pomembno, da se o mejah in pričakovanjih pogovarjamo tudi takrat, ko smo trezni, ne šele sredi situacije, v kateri je naša presoja lahko že spremenjena.
Zmanjševanje tveganj: ker moralna pridiga ni zdravstvena strategija
Pri chemsexu je pomembno govoriti tudi o konkretnih zdravstvenih tveganjih. Ne zato, da bi kogarkoli prestrašili, temveč zato, ker ima človek pravico sprejemati odločitve na podlagi zanesljivih informacij.
Posebej nevarna je lahko uporaba GHB oziroma GBL. Razlika med želenimi in nevarnimi učinki je lahko majhna, kombiniranje z alkoholom, pomirjevali ali drugimi depresorji pa poveča tveganje za nezavest in odpoved dihanja.
Metamfetamin in drugi stimulansi lahko povzročijo izrazito nespečnost, povišano telesno temperaturo, srčno-žilne zaplete, tesnobo in v nekaterih primerih psihozo. Mešanje različnih substanc lahko tveganja še poveča.
Pri pogosti uporabi GHB oziroma GBL se lahko razvije tudi telesna odvisnost. Nenadna prekinitev redne, intenzivne uporabe lahko povzroči nevarne odtegnitvene zaplete, zato je v takem primeru potrebna zdravstvena presoja.
Če nekdo izgubi zavest, ga ni mogoče zbuditi, ima težave z dihanjem, krče, hude bolečine v prsih ali druge znake resnega zapleta, pokličite 112. Ne čakajte, da se stanje samo izboljša. Če je nezavesten in normalno diha, ga namestite v bočni položaj ter spremljajte dihanje. Če ne diha normalno, sledite navodilom dispečerja za oživljanje.
Za zmanjševanje tveganj so pomembni tudi preverjanje sestave substanc, izogibanje nevarnim kombinacijam, neuporaba skupnega pribora za injiciranje, dovolj počitka in dostop do pomoči. Testiranje substanc ne zagotavlja popolne varnosti, lahko pa zmanjša nekatera tveganja.
Pomemben del preventive je tudi spolno zdravje.
PrEP ob pravilni uporabi zelo učinkovito preprečuje okužbo s HIV, ne ščiti pa pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami. Če je prišlo do morebitne izpostavitve HIV, je treba za oceno potrebe po PEP poiskati zdravstveno pomoč čim prej, najpozneje v 72 urah.
Prav tako velja poudariti načelo Undetectable = Untrasmittable (nezaznavno = neprenosljivo): oseba s HIV, ki se uspešno zdravi in vzdržuje nezaznavno virusno breme, HIV med spolnimi odnosi ne prenaša.
Redno testiranje na spolno prenosljive okužbe, kondomi, ustrezna cepljenja in pogovor z zdravstvenimi strokovnjaki so dodatni pomembni ukrepi.
O vsem tem se je mogoče pogovarjati brez obsojanja. Navsezadnje je cilj preventive manj škode, ne pa tekmovanje v tem, kdo ima najbolj zgledno spolno življenje.
Substance lahko za nekaj ur utišajo notranjega kritika. Težje vprašanje je, zakaj ima ta toliko povedati, ko smo trezni.
Kaj lahko pri chemsexu ponudi psihoterapija?
Kot psihoterapevta me ne zanima zgolj, koliko substanc nekdo uporablja ali kako pogosto ima spolne odnose.
Zanima me predvsem, kakšno mesto ima chemsex v njegovem življenju.
Kaj mu omogoča? Kaj se spremeni, ko je pod vplivom? Kako doživlja sebe in druge? Kaj se zgodi, ko se učinki poležejo? In kako se vse to povezuje z njegovimi odnosi, zgodovino, samopodobo in načinom uravnavanja čustev?
Pri svojem delu izhajam predvsem iz transakcijske analize in relacijskega psihoterapevtskega pristopa. Zanima me, kako smo razvili načine prilagajanja, ki so nam nekoč morda pomagali, danes pa nas lahko omejujejo.
Nekdo se je morda naučil, da je njegova vrednost odvisna od tega, koliko pozornosti dobi. Drugemu je lahko bližina prijetna, dokler ne postane preveč osebna. Tretji težko izrazi svoje potrebe ali postavi mejo, ker se boji zavrnitve.
Chemsex se lahko prepleta s takšnimi vzorci. Lahko pa je od njih tudi precej neodvisen. Tega ne moreva vedeti, dokler človeka ne spoznava.
V psihoterapiji lahko raziskujeva tudi razliko med trenutnim olajšanjem in dolgoročnim zadovoljstvom.
Nekaj nam lahko v določenem trenutku pomaga zmanjšati neprijetne občutke, hkrati pa nas na dolgi rok oddaljuje od odnosov ali življenja, ki si ga želimo.
To je posebej pomembno pri vedenjih, ki imajo poleg neprijetnih posledic tudi zelo resnične pozitivne učinke. Če bi chemsex prinašal samo težave in ničesar prijetnega, bi bilo vprašanje, zakaj se ljudje vračajo k njemu, precej manj zanimivo.
Pri tem lahko vključujem tudi metode terapije sprejemanja in predanosti (ACT), ki se med drugim osredotočajo na odnos do neprijetnih občutkov, izogibanje in sprejemanje odločitev v skladu z osebnimi vrednotami.
Psihoterapija ni nadomestilo za zdravstveno obravnavo odvisnosti ali drugih zapletov. Kadar je potrebno, je pomembno sodelovanje z zdravniki, specialisti za zdravljenje odvisnosti in drugimi ustreznimi službami.
Ali moram prenehati s chemsexom, da lahko pridem na psihoterapijo?
Ne.
Za začetek pogovora vam ni treba obljubiti abstinence, imeti izdelanega načrta ali biti popolnoma prepričani, kaj želite spremeniti.
Morda želite prenehati. Morda zmanjšati pogostost uporabe. Morda se naučiti bolje prepoznavati tveganja, postavljati meje ali ponovno uživati v spolnosti brez substanc.
Morda vas chemsex trenutno sploh ne skrbi, vendar bi radi razumeli, kakšno vlogo ima v vašem življenju.
Tudi to je povsem legitimen razlog za pogovor.
Kadar pa obstaja resna zdravstvena ogroženost ali odvisnost, ki zahteva medicinsko obravnavo, je pomembno, da jo tudi ustrezno vključimo v načrt pomoči.
Cilj ni dokazovati, da imate problem, ki ga sami ne prepoznate. Prav tako ni smiselno zmanjševati težav, če jih že doživljate.
Zanima me, kaj vi opažate in kako bi želeli živeti.
In če še vedno ne vem, ali je to problem?
Potem morda še ni čas za dokončen odgovor.
Včasih je koristneje začeti s preprostejšimi vprašanji. Ali sem zadovoljen s svojim spolnim življenjem? Ali lahko izbiram, kdaj želim uporabljati substance? Kako se počutim po teh izkušnjah? Kaj se dogaja z mojimi odnosi, zdravjem in vsakdanjim življenjem?
In predvsem: ali mi način, kako trenutno živim, omogoča tisto, kar mi je zares pomembno?
Ne verjamem, da bi moral biti cilj psihoterapije ustvariti človeka, ki nikoli ne tvega, ne naredi napake in se vedno odloči popolnoma racionalno. Če bi bilo tako, bi bilo človeštvo že zdavnaj brezupen primer.
Pomembneje se mi zdi, da bolje razumemo svoje odločitve, prepoznamo njihove posledice in imamo dovolj svobode, da jih lahko spreminjamo.
Morda chemsex za vas ni problem. Morda je. In morda še ne veste.
Za začetek psihoterapije ni treba imeti pripravljenega dokončnega odgovora. Dovolj je, da ste pripravljeni o tem razmišljati in govoriti.
Navsezadnje od človeka, ki poskuša razumeti svojo spolnost, res ni treba zahtevati, da ima že na začetku pripravljen celoten strateški načrt. Z razpredelnico v Excelu vred.
Kje lahko poiščete informacije in pomoč?
Če želite o chemsexu izvedeti več, zmanjšati tveganja ali poiskati podporo, so vam na voljo tudi specializirani viri:
Kemseks.si: informacije o substancah, spolnem zdravju, soglasju in zmanjševanju tveganj.
DrogArt: anonimno svetovanje, informacije o drogah in možnosti preverjanja sestave substanc.
Legebitra: svetovanje in podpora LGBT+ osebam ter informacije o spolnem zdravju.
PrEP, PEP, DoxyPEP in zaščita pred HIV: informacije o nujnem ukrepanju po morebitni izpostavitvi HIV.
V primeru akutne zastrupitve, izgube zavesti ali drugih nevarnih zdravstvenih zapletov pokličite 112.
Psihoterapija in chemsex
V svoji psihoterapevtski praksi v Ljubljani in na daljavo delam tudi z vprašanji spolnosti, intimnosti, sramu, odnosov in uporabe substanc v spolnem kontekstu.
Pri tem izhajam iz queer-afirmativnega in neobsojajočega pristopa, pri katerem je pomembno razumeti vašo izkušnjo, ne pa je vnaprej opredeliti kot problematično.
Če želite te teme raziskati v psihoterapevtskem odnosu, vas vabim k uvodnemu srečanju.
Več o individualni psihoterapiji
Psihoterapija za geje in biseksualne moške
Strokovni viri in nadaljnje branje
New York State Department of Health AIDS Institute (2025). Chemsex: Questions and Answers. Klinične smernice.
The complex social, cultural and psychological drivers of the ‘chemsex’ experiences of men who have sex with men: a systematic review and conceptual thematic synthesis of qualitative studies (2025). Frontiers in Public Health. Raziskovalni pregled.
ŠKUC Magnus, DrogArt in Legebitra. Kemseks.si: informacije, preventiva in zmanjševanje tveganj. Slovenski informativni portal.
Centers for Disease Control and Prevention. Clinical Guidance for PEP. Smernice za preprečevanje okužbe s HIV po izpostavitvi.
Centers for Disease Control and Prevention. Undetectable = Untransmittable (U=U). Informacije o zdravljenju in prenosu HIV.
Članek je informativne narave in ne nadomešča individualne zdravstvene presoje, nujne medicinske pomoči ali specializiranega zdravljenja odvisnosti.

