Kink-afirmativna psihoterapija: ko vaše spolne želje niso nekaj, kar bi bilo treba popravljati

O odnosih, stresu ali tesnobi je lahko že samo po sebi težko govoriti. Ko pogovor nanese na spolnost, pa se včasih pojavi še dodatno vprašanje: Kaj si bo terapevt mislil o meni, če mu povem, kaj me v resnici privlači?

Morda vas privlačijo BDSM, določeni fetiši ali dinamike moči in podrejanja. Morda so te želje že dolgo del vašega spolnega življenja, vendar o njih redko govorite. Lahko pa jih šele odkrivate in se sprašujete, kaj pomenijo, od kod izvirajo in ali je z njimi kaj narobe.

Kink-afirmativna psihoterapija (Kink-Affirmative Therapy) izhaja iz razumevanja, da netipični spolni interesi, fantazije in sporazumne spolne prakse sami po sebi niso znak psihološke motnje.

To pa ne pomeni, da o njih ni mogoče postavljati vprašanj, raziskovati notranjih konfliktov ali govoriti o težavah. Prav nasprotno. Pomeni, da lahko tak pogovor začnemo brez vnaprejšnje predpostavke, da je z vami nekaj narobe.

Kaj sploh pomeni kink?

Izraz kink označuje širok spekter spolnih interesov, fantazij, identitet in praks, ki odstopajo od običajnih oziroma družbeno prevladujočih predstav o spolnosti.

Mednje lahko spadajo BDSM, fetiši, različne dinamike dominantnosti in podrejenosti, dogovorjene igre vlog ali druge oblike spolnega izražanja.

BDSM je krovna kratica, ki zajema vezanje in disciplino (bondage and discipline), dominantnost in podrejenost (dominance and submission) ter sadizem in mazohizem (sadism and masochism).

Za nekatere ljudi je kink predvsem oblika spolnega raziskovanja. Za druge je pomemben del identitete, intimnosti ali partnerskega odnosa. Nekateri svoje interese uresničujejo, drugi jih doživljajo predvsem skozi fantazije.

Pomembno je tudi, da kink ni vezan na določeno spolno usmerjenost. Prisoten je med heteroseksualnimi, homoseksualnimi, biseksualnimi in drugimi ljudmi, ne glede na spolno identiteto.

Nobene potrebe ni, da bi morali svoje spolne interese posebej poimenovati ali se identificirati kot del kink skupnosti, da bi lahko o njih govorili v psihoterapiji.

Ali so BDSM, fetiši in druge kink prakse znak psihološke motnje?

Ne sami po sebi.

V zgodovini psihologije in psihiatrije so bili številni spolni interesi, ki so odstopali od družbenih norm, obravnavani kot znaki patologije. Sodobno strokovno razumevanje je precej bolj diferencirano.

Pomembna je razlika med netipičnim spolnim interesom in parafilično motnjo. Sodobni diagnostični sistemi upoštevajo med drugim izrazito osebno stisko, posledice za posameznikovo delovanje, odsotnost soglasja in tveganje resne škode. Samo dejstvo, da je določena spolna želja neobičajna, ne zadostuje za sklepanje o duševni motnji.

Prav tako občutek sramu še ne pomeni, da je spolni interes problematičen.

Človek se lahko zaradi svojih fantazij počuti slabo zato, ker je odraščal v okolju, kjer je bila spolnost povezana s krivdo, kaznovanjem ali prepričanjem, da obstaja samo en pravilen način spolnega izražanja.

V takšnem primeru je pomembno razumeti, ali stiska izhaja iz samega spolnega interesa, njegovega vpliva na posameznikovo življenje ali iz naučenih prepričanj in pričakovanega obsojanja okolice.

To so različna vprašanja, ki zahtevajo tudi različne terapevtske odzive.

Kaj pomeni kink-afirmativni terapevtski pristop?

Kink-afirmativna psihoterapija ne pomeni, da terapevt vsako spolno prakso samodejno odobrava ali da se izogiba neprijetnim vprašanjem.

Pomeni predvsem, da spolnih želja ne presojam na podlagi tega, kako običajne ali družbeno sprejemljive so.

Zanima me, kako jih doživljate vi.

Morda vam določena dinamika omogoča občutek bližine, zaupanja ali sprostitve. Morda v njej raziskujete vidike sebe, ki jih v drugih okoliščinah težko izrazite. Lahko pa ugotavljate, da se vaše spolne želje prepletajo s sramom, strahom pred zavrnitvijo, potrebo po potrditvi ali težavami v odnosih.

Pri tem ne predpostavljam, da imajo določeni spolni interesi nujno skrit psihološki vzrok, ki ga morava odkriti.

Včasih nas nekaj preprosto privlači.

Drugič je lahko koristno raziskati, kakšen osebni pomen ima določena izkušnja in kako se povezuje z našimi odnosi, prepričanji ali preteklostjo.

Pomembna je tudi razlika med sporazumno spolno dinamiko in vedenjem, v katerem prihaja do prisile, kršenja meja, izkoriščanja ali resne nevarnosti za zdravje. Afirmativen pristop teh razlik ne zanemarja. Prav tako ne predpostavlja, da je vsaka dinamika, opisana kot BDSM, samodejno sporazumna in varna.

Vprašanje ni vedno, od kod izvira neka spolna želja. Včasih je pomembneje razumeti, zakaj smo se jo naučili doživljati kot nekaj sramotnega.

Sram in vprašanje: “Zakaj me to privlači?”

Eno izmed vprašanj, ki se lahko pojavi ob raziskovanju spolnosti, je, zakaj nas privlačijo stvari, ki jih sami težko razumemo ali sprejemamo.

Nekateri ljudje poskušajo v svojih spolnih željah najti razlago za pretekle izkušnje. Sprašujejo se, ali je določen interes posledica travme, odnosa s starši ali česa, kar naj bi bilo v njihovem razvoju šlo narobe.

Takšno raziskovanje je lahko smiselno, vendar je pomembno, da ne začnemo pri sklepu, da mora netipična spolna želja izvirati iz psihološke poškodbe.

Ni vsaka spolna fantazija simptom. In ni vsaka želja sporočilo o nerazrešeni travmi.

Po drugi strani pa tudi ni treba zanikati, da se lahko spolnost, pretekle izkušnje, odnosi in naš način doživljanja sebe med seboj prepletajo.

V psihoterapiji me zanima predvsem vaša osebna izkušnja. Kako doživljate svoje želje? Kaj si o sebi mislite zaradi njih? Se jih sramujete, jih sprejemate ali ste glede njih razdvojeni?

Včasih ni največja težava spolni interes, temveč način, kako smo se naučili gledati nase zaradi njega.

Kink, odnosi in dinamika moči

Spolnost ne obstaja ločeno od naših odnosov.

Morda imata s partnerjem različne spolne želje. Eden si želi raziskovati določeno dinamiko, drugi zanjo nima interesa. Lahko se pojavi strah pred zavrnitvijo, občutek neustreznosti ali vprašanje, ali je mogoče ohraniti odnos, kadar se potrebe razlikujejo.

Včasih je težko že samo izraziti željo.

Kaj če bo partner mislil, da sem čuden? Kaj če me ne bo več gledal enako? Kaj če mi ugodi samo zato, ker se boji, da me bo izgubil?

Takšna vprašanja niso nujno povezana samo s kinkom. Dotikajo se zaupanja, meja, občutka lastne vrednosti, ranljivosti in načina, kako vstopamo v bližino.

Posebej zanimivo se mi zdi raziskovanje odnosa med močjo in ranljivostjo.

Nekdo lahko v spolnosti uživa v dominantni vlogi, v vsakdanjem življenju pa težko izrazi svoje potrebe. Nekdo drug lahko uživa v podrejanju, a zunaj spolnosti zelo jasno postavlja meje. Izbrane spolne vloge nam same po sebi ne povedo, kakšen človek je nekdo ali kako deluje v drugih odnosih.

Zato ne iščem preprostih razlag.

Zanima me, kako doživljate določeno dinamiko, kaj vam pomeni in ali imate v njej dovolj svobode, da lahko izrazite tudi nestrinjanje, negotovost ali željo po spremembi.

Soglasje ni zgolj odsotnost besede “ne”. Pomembni so tudi možnost svobodne odločitve, jasna komunikacija, spoštovanje dogovorov in možnost, da si človek premisli.

Kaj pa, če kink sploh ni razlog za obisk psihoterapije?

Tudi to je povsem legitimno.

Morda prihajate zaradi anksioznosti, izgorelosti, osamljenosti, depresivnega razpoloženja ali težav v partnerskem odnosu. Vaši spolni interesi so lahko del vašega življenja, vendar niso razlog za vašo stisko.

Kink-afirmativni pristop pomeni tudi, da terapevt ne pripiše vsake vaše težave spolnosti samo zato, ker odstopa od družbenih norm.

Če imate težave s postavljanjem meja v službi, to še ne pomeni, da jih je treba pojasnjevati z vašo spolno vlogo. Če doživljate anksioznost, ne pomeni, da jo povzročajo vaše fantazije.

O spolnosti se lahko pogovarjava, kadar je pomembna za razumevanje vašega doživljanja. Ni pa treba, da postane osrednja tema terapevtskega dela.

 

Queer-afirmativna in kink-afirmativna psihoterapija: kakšna je razlika?

Oba pristopa izhajata iz spoštovanja človeške raznolikosti in zavračanja avtomatične patologizacije razlik.

Queer-afirmativna psihoterapija (Queer-Affirmative Therapy) se posebej posveča razumevanju spolnih usmerjenosti, spolnih identitet, družbenih norm, manjšinskega stresa in izkušenj, ki jih lahko prinaša življenje zunaj heteronormativnih ali cisnormativnih pričakovanj.

Kink-afirmativna psihoterapija (Kink-Affirmative Therapy) pa se osredotoča na neobsojajoče in strokovno informirano razumevanje sporazumnih netipičnih spolnih interesov, fantazij, praks in odnosnih dinamik.

Pristopa se lahko prepletata, vendar nista enaka.

Gej ali biseksualen moški ni nujno zainteresiran za kink, prav tako je lahko oseba, ki prakticira BDSM, heteroseksualna.

Oba pristopa vključujem v svoje razumevanje psihoterapevtskega dela, saj se mi zdi pomembno, da človeka ne poskušam razumeti zgolj skozi kategorije, v katere ga umešča družba.

Kako poteka kink-afirmativna psihoterapija pri meni?

Moje psihoterapevtsko delo temelji predvsem na transakcijski analizi in relacijskem pristopu, ob katerem vključujem tudi metode terapije sprejemanja in predanosti (ACT) ter druga relevantna psihološka spoznanja.

Kink-afirmativnost ni posebna tehnika, s katero bi poskušal spreminjati vaše spolne interese. Je način razumevanja človeka in terapevtska drža, ki jo prinašam v najin odnos.

Zanima me, kako ste razvili odnos do sebe, svojih potreb, telesa, spolnosti in drugih ljudi. Kakšna sporočila ste o sebi prejemali? Kaj ste se naučili skrivati? Kdaj ste začeli verjeti, da je določen del vas nesprejemljiv?

Obenem me zanima, kako živite danes.

Kje se počutite svobodne? Kje se prilagajate? Kdaj se odločate v skladu s svojimi željami in kdaj predvsem iz strahu pred izgubo odnosa, zavrnitvijo ali osamljenostjo?

Ne bom vam določal, kakšno spolno življenje bi morali imeti. Prav tako ne bom samodejno potrjeval vsega, kar počnete. Kadar bo smiselno, bova raziskovala tudi morebitna protislovja, tveganja ali vedenja, ki vam povzročajo stisko oziroma škodujejo drugim.

Moj cilj ni, da postanete drugačni od tega, kar ste, temveč da bolje razumete sebe in imate več možnosti pri odločanju o tem, kako želite živeti.

Ali moram o svojih spolnih interesih govoriti že na prvem srečanju?

Ne.

Na začetnem srečanju se pogovoriva predvsem o razlogih za obisk, vaših pričakovanjih in tem, kako bi lahko potekalo najino sodelovanje.

Ni vam treba razkriti vseh svojih fantazij, spolnih izkušenj ali intimnih podrobnosti. O tem, kaj želite raziskovati in kdaj ste pripravljeni o nečem spregovoriti, se lahko sproti dogovarjava.

Pomembno mi je, da se v terapevtskem odnosu postopoma vzpostavi dovolj zaupanja tudi za pogovore, ki so morda povezani s sramom ali strahom pred obsojanjem.

Ali je kink-afirmativna psihoterapija namenjena samo ljudem, ki imajo težave s spolnostjo?

Ne.

Namenjena je lahko tudi ljudem, ki svoje spolne interese povsem sprejemajo, vendar si želijo terapevta, ob katerem jim ni treba skrbeti, da bodo njihovi sporazumni spolni interesi samodejno razumljeni kot simptom.

Terapija se lahko posveča odnosom, anksioznosti, samopodobi, življenjskim odločitvam ali drugim področjem, ki so za vas pomembna.

Prostor, kjer vam ni treba skrivati pomembnih delov sebe

Verjamem, da je v psihoterapiji težko raziskovati sebe, če morate ves čas razmišljati, katerih delov svoje zgodbe ne smete povedati.

To ne pomeni, da morate na terapiji govoriti o vsem. Pomeni pa, da vam ni treba vnaprej predpostavljati, da so določene teme prepovedane ali nesprejemljive.

V svoji psihoterapevtski praksi v Ljubljani in na daljavo nudim individualno psihoterapijo, pri kateri upoštevam načela queer-afirmativnega in kink-afirmativnega pristopa.

Srečanja trajajo 50 minut in potekajo samoplačniško. Za obisk ne potrebujete napotnice.

Če razmišljate o psihoterapiji, vas vabim, da si rezervirate uvodno srečanje. Začneva lahko pri tem, kar je za vas trenutno najpomembnejše. 

Strokovni viri in nadaljnje branje

  • Sprott, R. A., Herbitter, C., Grant, P., Moser, C. in Kleinplatz, P. J. (2023). Clinical Guidelines for Working with Clients Involved in Kink. Journal of Sex & Marital Therapy, 49(8), 978–995. Znanstveni članek⁠.
  • American Association of Sexuality Educators, Counselors and Therapists (AASECT). Position on Sexual Expression Including Orientation and Identity. Strokovno stališče⁠.
  • American Psychological Association (2021). Guidelines for Psychological Practice with Sexual Minority Persons. Strokovne smernice⁠.
  • American Psychological Association. APA Dictionary of Psychology: Paraphilia. Opredelitev pojma⁠.

Kategorije: Objave