Parmova ulica 14, Ljubljana
Delovni čas: Pon - Pet 9:00 - 19:00
Lokacija : Parmova ulica 14, Ljubljana
E-pošta: info@alfredgei.com
Partnerska psihoterapija
Partnerska psihoterapija je namenjena parom, ki želijo bolje razumeti svoj odnos, razrešiti ponavljajoče se težave ali ponovno vzpostaviti občutek bližine in povezanosti.
V terapijo ni treba priti šele takrat, ko je odnos tik pred razpadom. Nekateri pari poiščejo pomoč zaradi pogostih konfliktov, drugi zaradi čustvene ali spolne oddaljenosti, izgube zaupanja ali občutka, da so se znašli v vzorcu, iz katerega sami težko izstopijo.
Pogosto se imata partnerja še vedno rada, vendar se ob pomembnih temah vedno znova znajdeta v podobnem položaju: eden pritiska, drugi se umika; eden išče bližino, drugi se počuti preobremenjenega; oba želita biti slišana, vendar se v poskusu, da bi se zaščitila, nehote še bolj oddaljita.
Partnerska terapija omogoča, da ta dogajanja pogledamo počasneje, varneje in z več razumevanja.
Partnerska terapija ni iskanje krivca
Namen terapije ni ugotoviti, kdo ima prav, kdo je povzročil več težav ali čigava različica dogodkov je pravilna. Kot terapevt ne prevzemam vloge sodnika in se ne postavljam na stran enega od partnerjev.
Skupaj raziskujemo odnosni vzorec, v katerega sta ujeta oba. Ta vzorec pogosto postane pravi nasprotnik para: hitri očitki, obramba, umikanje, molk, stopnjevanje konflikta ali poskusi pridobivanja bližine, ki pri drugem sprožijo še več oddaljevanja.
Ob tem ne enačimo vseh ravnanj in ne brišemo osebne odgovornosti. Vsak partner je odgovoren za svoje vedenje, besede, meje in pripravljenost za spremembo. Namen terapije je ustvariti dovolj varen prostor, da lahko oba bolje razumeta svoj prispevek k odnosni dinamiki, ne da bi se pogovor ponovno spremenil v boj za krivdo.
Kako poteka partnerska psihoterapija?
Srečanja običajno potekajo enkrat tedensko in trajajo 60 ali 90 minut. Daljša, 90-minutna srečanja omogočajo več časa za raziskovanje kompleksnejših tem in umirjeno zaključevanje procesa ob koncu srečanja. Terapija poteka v živo v diskretnem in klimatiziranem prostoru v Ljubljani ali na daljavo prek videoklica Google Meet.
Proces se začne z uvodnim srečanjem, na katerem razjasnimo:
– kaj vaju je spodbudilo k prihodu;
– kako vsak od vaju doživlja trenutne težave;
– kaj sta do zdaj že poskusila;
– kakšne spremembe si vsak od vaju želi;
– ali imata glede nadaljevanja odnosa skupen ali različen cilj;
– kakšen način dela bi bil za vaju najprimernejši.
Na začetku oblikujemo tudi terapevtski dogovor oziroma kontrakt. V njem opredelimo cilje, pogostost srečanj, način sodelovanja in osnovna pravila, ki omogočajo dovolj varno ter učinkovito delo.
Srečanja so praviloma skupna. Kadar bi bil koristen tudi ločen pogovor z enim ali obema partnerjema, se o njegovem namenu in mejah zaupnosti dogovorimo vnaprej. Individualno srečanje ni skrivno zavezništvo med terapevtom in enim od partnerjev.
Več informacij, kako poteka psihoterapija sem zapisal v tej blog objavi (klikni tukaj).
Kaj raziskujemo v terapiji?
V partnerski terapiji ne obravnavamo samo vsebine posameznega prepira, temveč predvsem proces, ki se med partnerjema ponavlja.
Raziskujemo lahko:
– kaj se zgodi tik pred konfliktom;
– kaj vsak od partnerjev v tistem trenutku čuti in potrebuje;
– kako se vsak poskuša zaščititi;
– kako ta zaščita vpliva na drugega;
– katera čustva ostajajo skrita za jezo, kritiko, molkom ali umikom;
– kako pretekle izkušnje in pomembni zgodnji odnosi vplivajo na sedanjo zvezo;
– kako lahko partnerja izrazita svoje potrebe jasneje in manj ogrožajoče;
– kako po konfliktu ponovno vzpostaviti stik in popraviti nastalo rano.
Cilj ni odnos brez nesoglasij. Razlike, napetosti in občasni konflikti so del vsakega bližnjega odnosa. Pomembno je, ali se partnerja ob njih lahko poslušata, ostaneta dovolj čustveno varna in po konfliktu ponovno najdeta pot drug do drugega.
Intimnost in spolnost
Spolnost je pomemben del številnih partnerskih odnosov, vendar je o njej pogosto težko govoriti brez sramu, prizadetosti ali strahu pred zavrnitvijo.
V terapiji se lahko pogovarjamo o razlikah v spolni želji, zmanjšanem interesu za spolnost, težavah z vzburjenjem ali erekcijo, občutku pritiska, telesni samopodobi, pornografiji, spolnih fantazijah, novih praksah ali spremembah, ki jih partnerja želita oziroma ne želita vnesti v odnos.
Ne izhajam iz predstave, da obstaja ena pravilna količina spolnosti ali ena pravilna oblika intimnega odnosa. Pomembno je, da je dogajanje sporazumno, dovolj varno in skladno z vrednotami ter mejami obeh partnerjev.
Nezvestoba in izguba zaupanja
Razkritje nezvestobe lahko močno zamaje občutek varnosti in skupno predstavo o odnosu. Partner, ki je bil prizadet, lahko doživlja šok, jezo, intenzivno preverjanje, tesnobo ali potrebo po številnih odgovorih. Drugi partner lahko doživlja krivdo, sram, strah pred izgubo odnosa ali težnjo, da bi se boleča tema čim prej zaključila.
V začetnem obdobju je pogosto najpomembneje vzpostaviti dovolj stabilnosti, omejiti dodatno ranjenje in omogočiti, da oba razumeta, kaj potrebujeta za nadaljnje odločanje.
Terapija ne predpostavlja, da mora par po nezvestobi ostati skupaj ali se raziti. Pomaga pa lahko razjasniti, kaj se je zgodilo, kakšne so posledice in ali obstajajo pogoji za postopno obnovo zaupanja.
Partnerska psihoterapija za LGBT+ pare
V svoji praksi izvajam tudi LGBT+ afirmativno partnersko psihoterapijo.
Istospolni in drugi LGBT+ pari se srečujejo z mnogimi enakimi vprašanji kot drugi pari, vendar lahko na odnos dodatno vplivajo manjšinski stres, razkritost spolne usmerjenosti ali identitete, odzivi družine, izkušnje diskriminacije ter občutek sprejetosti v širšem okolju.
Terapevtski prostor je namenjen odprtemu pogovoru brez potrebe, da bi morala najprej zagovarjati ali podrobno pojasnjevati legitimnost svojega odnosa.
Posebno pozornost lahko namenimo tudi:
– razlikam v stopnji razkritosti;
– odnosu do LGBT+ skupnosti;
– vplivu aplikacij in družbenih omrežij;
– spolnosti in razlikam v spolnih potrebah;
– monogamiji, odprtim zvezam in drugim dogovorom;
– ljubosumju, primerjanju in občutku spolne zaželenosti;
– ustvarjanju skupnega življenja ob različnih družinskih ali družbenih pritiskih.
Odprtih zvez ali drugih sporazumno nemonogamnih odnosov ne obravnavam kot manj zdravih ali manj zavezujočih. Pomembno je, ali so dogovori jasni, prostovoljni, izvedljivi in čustveno dovolj varni za vse vključene.
Ali mora biti cilj ohranitev odnosa?
Ne. Partnerska psihoterapija ne vodi nujno k nadaljevanju zveze.
Včasih partnerja ugotovita, da želita odnos obnoviti in oblikovati drugače. Včasih imata različne želje in potrebujeta varen prostor za odločanje. V drugih primerih postane jasno, da je najbolj smiselna odločitev zaključek odnosa.
Terapija lahko pomaga tudi pri razhodu, da ta poteka z več jasnosti, odgovornosti in spoštovanja ter z manj nepotrebnega medsebojnega ranjenja. To je še posebej pomembno, kadar ima par otroke ali bo moral tudi po koncu partnerstva ostati v stiku.
Kdaj partnerska terapija ni ustrezna prva izbira?
Partnerska terapija ni ustrezen ali varen začetni korak, kadar je v odnosu prisotno aktualno fizično ali spolno nasilje, zastraševanje, prisila, grožnje, sistematičen nadzor ali strah pred posledicami iskrenega govora.
V takšnem odnosu ne gre zgolj za komunikacijsko težavo ali enakovreden konflikt med partnerjema. Pred skupnim terapevtskim delom je treba oceniti varnost in poiskati ustrezno individualno oziroma specializirano pomoč.
Prav tako je lahko pred začetkom ali nadaljevanjem partnerske terapije potrebna drugačna oblika pomoči, kadar je eden od partnerjev akutno samomorilno ogrožen, v stanju hude psihiatrične krize ali zaradi trenutne uporabe substanc ne more varno sodelovati v procesu.
Kako dolgo traja partnerska psihoterapija?
Trajanja ni mogoče natančno določiti vnaprej. Odvisno je od narave težav, ciljev, trajanja obstoječih vzorcev in pripravljenosti obeh partnerjev za sodelovanje tudi med srečanji.
Nekateri pari potrebujejo krajši, bolj osredotočen proces. Pri dolgotrajnejših konfliktih, izgubi zaupanja ali kompleksnejših odnosnih ranah je običajno potrebno več časa.
Napredek med procesom redno preverjamo. Terapija ni namenjena neskončnemu vzdrževanju odnosa s terapevtom, temveč temu, da partnerja postopoma razvijeta več sposobnosti za samostojno razumevanje, uravnavanje in popravljanje svojega odnosa.
S katerimi temami se ukvarjamo?
V okviru partnerske psihoterapije se lahko ukvarjamo z različnimi osebnimi izzivi in težavami, ki vplivajo na vajino vsakdanje življenje, nekaj tem s katerimi se napogosteje srečujemo:
- Ponavljajoči se konflikti in nerazrešeni spori
- Težave v komunikaciji in poslušanju
- Občutek oddaljenosti ali čustvene nepovezanosti
- Nezaupanje, ljubosumje, nezvestoba
- Težave z mejami in porazdelitvijo odgovornosti v odnosu
- Izzivi pri odprtih zvezah
- Težave v intimnosti in spolnosti
- Različni življenjski cilji ali vrednote
- vpliv stresa, starševstva ali zunanjih pritiskov na odnos
- Vprašanja identitete in spolne usmerjenosti
Rezervirajte svoj termin
Vabim vas, da mi pošljete sporočilo, da vas lahko pokličem, in se skupaj uskladimo za uvodno srečanje.
Pogosto zastavljena vprašanja
Preverite nekaj pogosto zastavljenih vprašanj o partnerski psihoterapiji:
Ali je partnerska psihoterapija primerna tudi, če še nisva v hudi krizi?
Da. Partnerska psihoterapija ni namenjena le parom, ki so tik pred razhodom. Pogosto pridejo tudi pari, ki zaznavajo, da se odnos spreminja, da se oddaljujeta ali da se določeni vzorci ponavljajo. Terapija je lahko prostor, kjer se odnos razume in stabilizira, še preden postane preveč boleče. Terapevtski proces partnerjema omogoča varen prostor, kjer lahko raziskujeta, kaj se v konfliktih ponavlja, kako vsak od njiju doživlja nesoglasja ter kako se nanje odziva. Cilj terapije ni odprava konfliktov, temveč razvoj bolj zavestnega, reguliranega in spoštljivega načina soočanja z njimi, ki podpira povezanost in sodelovanje v odnosu.
Ali bo terapevt odločal, kdo ima prav?
Ne. Partnerska terapija ni sodni proces. Ne iščemo krivca in ne odločamo, kdo ima prav ali narobe. Fokus je na razumevanju dinamike odnosa, torej kako oba partnerja soustvarjata situacije, v katerih se znajdeta. Prav v tem razumevanju se pogosto odpre možnost za spremembo.
Kaj če eden od naju ni prepričan, da si terapije sploh želi?
To je pogosta situacija. Partnerska terapija se lahko začne tudi takrat, ko sta motivacija ali pričakovanja partnerjev različna. Pomembno je, da sta oba pripravljena priti na uvodno srečanje in preveriti, ali je terapija lahko smiselna. Odločitev za nadaljevanje se oblikuje sproti. Terapevtski proces omogoča varen prostor za odprt pogovor o željah, mejah, strahovih in pričakovanjih, ki so pogosto težko izrekljivi zunaj terapevtskega okvira. Cilj partnerske terapije ni normiranje ali pritisk k določenemu načinu spolnosti, temveč podpora pri razumevanju in postopnem oblikovanju intimnosti, ki je za oba partnerja smiselna, dogovorjena in čustveno varna.
Ali partnerska psihoterapija vedno vodi k ohranitvi odnosa?
Ne nujno. Cilj terapije ni, da bi odnos za vsako ceno ohranili, temveč da se nanj pogleda z več jasnosti, iskrenosti in odgovornosti. Včasih terapija vodi v poglobitev odnosa, drugič pa pomaga, da se partnerja ločita na bolj zrel in manj boleč način.
Kako se v terapiji obravnava nezvestoba?
Nezvestoba je ena izmed težjih tem, a tudi ena pogostejših. V terapiji se ne osredotočamo zgolj na dogodek sam, temveč na širši kontekst odnosa, porušeno zaupanje in čustva obeh partnerjev. Proces obnove zaupanja zahteva čas, jasnost in pripravljenost obeh strani.
Ali se lahko v terapiji pogovarjamo tudi o spolnosti?
Da. Spolnost je pomemben del partnerskega odnosa in pogosto odraža širšo dinamiko bližine, varnosti in komunikacije. V terapevtskem prostoru je mogoče o teh temah govoriti odprto, spoštljivo in brez sramu, v obsegu, ki je za oba partnerja sprejemljiv.
Kako terapija obravnava odprte zveze ali drugačne dogovore?
Partnerska psihoterapija ne izhaja iz enega samega modela odnosa. Odprte zveze in drugi dogovori niso problem sami po sebi. V terapiji se osredotočamo na jasnost dogovorov, meje, zaupanje in čustveno varnost, ne glede na obliko odnosa.
Kaj če se v terapiji stvari najprej poslabšajo?
Včasih se ob odpiranju tem, ki so bile dolgo potisnjene ob stran, napetost začasno poveča. To ne pomeni, da terapija ne deluje. Pogosto gre za del procesa, v katerem se začnejo stvari premikati. Naloga terapevta je, da skrbi za strukturo in varnost tudi v takih trenutkih.
Kako dolgo traja partnerska psihoterapija?
Trajanje terapije je odvisno od vajinih ciljev, teme, s katerimi se ukvarjata, in tempa, ki vama ustreza. Nekateri pari pridejo za krajše obdobje, drugi ostanejo dlje. O tem se redno pogovarjamo in terapijo prilagajamo glede na proces.
Kaj če imava zelo različne cilje ali pričakovanja glede odnosa?
Različni cilji niso redkost. Terapija omogoča, da se o teh razlikah govori odkrito in strukturirano, brez pritiskov ali manipulacije. Včasih se cilji približajo, drugič se razjasni, kaj je za koga pomembno. Oboje je lahko dragocen izid.
Kako veva, ali je partnerska psihoterapija prava izbira za naju?
Uvodno srečanje je namenjeno prav temu. Da skupaj preverimo, ali se v terapevtskem procesu počutita dovolj varno, ali je način dela ustrezen in ali ima terapija v tem trenutku smisel za vajin odnos. Odločitev za nadaljevanje ni obveznost, temveč skupna presoja.
Pomembno obvestilo: V primeru, da se nahajate v akutni stiski ali ste samomorilno ogroženi, je ključno, da ukrepate takoj. V takšnih primerih se obrnite na osebnega zdravnika ali pokličite nujno medicinsko pomoč (112). Vaša varnost in življenje sta najpomembnejša.
Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz.
Za pomoč se lahko obrnete tudi na Enoto za krizne intervencije.